Izbruhi trme – Zakaj se pojavljajo?

Z izrazom čustveni izbruhi običajno poimenujemo intenzivna čustva, ki se pojavljajo pri otrocih, burne čustvene reakcije ali intenzivno vznemirjenje. Ker se čustveni izbruhi pogosto pojavijo ob postavljenih mejah, jih nekateri poznajo tudi pod imenom izbruhi trme. Navzven je lahko videti, da otrok postavljene meje ne sprejme izključno zaradi svoje trme, čeprav običajno, kot boste prebrali v nadaljevanju, v ozadju vedenja ležijo drugačni vzroki. Čustveni izbruhi predstavljajo povsem normalen del otroštva, čeprav so včasih lahko zelo intenzivni in čeprav jih je včasih lahko težko razumeti.

Kdaj in zakaj se čustveni izbruhi pojavljajo?

Če se ob čustvenih izbruhih osredotočamo predvsem na otrokovo vedenje, ki je navzven opazno, bi pogosto kot vzrok čustvenega izbruha lahko navedli postavljeno mejo. Pogosto pa so lahko vzroki za čustvene izbruhe oziroma izbruhe trme zelo nelogični.

Otroci lahko bruhnejo v jok, ko jim ponudite napačno barvo kozarca. Ali takrat, ko otroku želite zapeti pesem, a ne izberete takšnih besed, kot jih je otrok pričakoval. Včasih bo čustveni izbruh sprožilo povsem logično vedenje starša, kot je recimo ugriz v jabolko, ki mu ga je otrok ponujal, ali pa lupljenje banane, preden jo ponudimo otroku. V nekaterih primerih bodo navidezni vzroki za čustveni izbruh še bolj nesmiselni, saj bo otroka vznemirilo nekaj, kar je povsem izven njegovega vpliva, kot je na primer premikanje oblakov.

Ko sem starše povprašala o nelogičnih vzrokih, ki so pri njihovih otrocih vodili do čustvenega izbruha, so navedli tudi spodnje vzroke:

• mami ni sedela na pravem stolu oziroma mestu za mizo
• otrok je pri starih starših pozvonil na zvonec, a mu dedek ni odprl vrat
• otrok ni želel, da sonce zaide
• otrok ni želel, da listje odpada z dreves
• otrok si je pred spanjem neizmerno želel pometati z metlo, a mu to ni bilo dovoljeno

Ne glede na to, da se ti vzroki zdijo nelogični, morda celo smešni ali pa bizarni, so v obdobju otroštva povsem pričakovani. Zakaj? Ker v resnici ne gre za vedenje, ki je opazno na gladini, temveč za tisto, kar se dogaja pod gladino.

Želite izvedeti več o trmi in čustvenih izbruhih? Januarja se mi lahko pridružite na spletnem predavanju! Več informacij najdete tukaj.

Pod gladino čustvenih izbruhov in trme

Ko se potopimo pod gladino čustvenih izbruhov, lahko opazimo, da so ti najpogosteje posledica nezadovoljenih potreb ali nezrelih možganov.

Nezreli možgani in čustveni izbruhi

Otroci v predšolskem obdobju še nimajo dovolj razvitih sprednjih delov možganov. Ti deli možganske skorje so odgovorni za funkcije kot so logično mišljenje, načrtovanje, sklepanje, nadziranje impulzov in uravnavanje lastnega vedenja ter čustev. Zaradi nezrelosti možganov, bodo morda ob postavljeni meji intenzivno izrazili svoje nestrinjanje, saj svojega razočaranja ne zmorejo samostojno prebroditi ali izraziti na družbeno bolj sprejemljiv način.

Prav tako bodo težje razumeli določene situacije in težje predvidevali posledice svojih vedenj. Po eni strani lahko to vodi v neželeno vedenje in prestopanje mej, po drugi strani pa pripelje tudi do pogostejših čustvenih izbruhov.

Zaradi nezrelosti možganov in posledične nezmožnosti učinkovitega uravnavanja svojih čustev, otroci ob čustvenih izbruhih potrebujejo prisotnost, bližino in podporo odrasle osebe, ki jim pomaga ponovno najti njihovo mirnost. Več o tem, kaj otroci ob čustvenih izbruhih potrebujejo, si lahko preberete tukaj. V prispevku tukaj pa boste izvedeli, kateri odzivi v času čustvenega izbruha niso podporni.

Nezadovoljene potrebe in čustveni izbruhi

Ravno nezrelost otrokovih možganov pogosto povzroči, da tudi nezadovoljene potrebe vodijo v čustvene izbruhe.

Čustveni izbruhi bodo lahko pogostejši, ko bodo otroci lačni, utrujeni, zaspani in bolni. Poleg fizičnih potreb so pomembne tudi čustvene, zato je pomembno, da otroci prejmejo dovolj časa za povezovanje s skrbniki ali drugimi pomembnimi osebami v njegovem življenju. Tudi pomanjkanje povezanosti s starši lahko vodi do pogostejših čustvenih izbruhov, saj potreba v ozadju postaja nezadovoljena (če želite izvedeti več o čustvenih potrebah, ki so v ozadju otrokovega vedenja, vas lepo vabim na spletno predavanje Ustvarjam varen kotiček, ki ga najdete TUKAJ). V situacijah, ko potrebe (fizične ali čustvene) niso zadovoljene, bo otrokova kapaciteta za uravnavanje svojih čustev še manjša kot je v primeru, da so zadovoljene vse potrebe – in še takrat zaradi nezrelosti možganov zmožnost uravnavanja čustev ni niti približno podobna zmožnosti uravnavanja čustev pri odraslih osebah.

Prav tako bodo čustveni izbruhi pogostejši takrat, ko so otroci pred tem morali dlje časa uravnavati svoje vedenje ali čustva. To je lahko pogosto razvidno po prihodu iz vrtca, kjer so otroci morali že več ur prilagajati svoje vedenje pričakovanjem, ki so tam postavljena. Obenem lahko otroci v vrtcu zadržujejo svoja čustva, saj se tam ne počutijo dovolj varno, da bi jih prosto izrazili. Posledično bodo ob prihodu iz vrtca lahko doživljali več čustvenih izbruhov, saj se končno nahajajo v varnem okolju, kjer lahko sprostijo vse, kar jih teži.

Neskladna pričakovanja in izbruhi trme

Včasih do čustvenega izbruha lahko pripelje tudi napaka v predvidevanju. Naši možgani so ustvarjeni tako, da v svetu iščejo vzorce in poskušajo predvidevati različne dogodke, saj s tem zagotovijo večjo možnost preživetja. Bolj kot je okolje predvidljivo, bolj se počutimo varno in lažje nadziramo morebitne nevarnosti.

Takrat, ko nas določena situacija preseneti oziroma se ne odvije po naših pričakovanjih, se v telesu sproži alarm. S tem nas možgani želijo opozoriti, da je situacija nepoznana in morda nevarna. Pri otrocih se to lahko pokaže v situacijah, kjer se zaradi neskladnosti njihovih pričakovanj in dejanskega izida pojavi čustveni izbruh. Morda so pričakovali rumen kozarec, a ste jim vi ponudili modrega. Morda je želela, da pri babici pozvoni na zvonec, a jo je babica že čakala pred hišo. V takšnih situacijah otrokovo vedenje še pogosteje prejme negativno oznako trme, čeprav intenzivna čustva v resnici niso posledica točno določene želje, temveč posledica neuresničenih pričakovanj.

Kaj lahko zaključimo o čustvenih izbruhih?

Čeprav se sprva zdi, da se čustveni izbruhi dogajajo zaradi nesmiselnih vzrokov, se v ozadju verjetno skriva globlji vzrok. Morda je v ozadju nezadovoljena potreba, morda je otrok po napornem dnevu utrujen, ali pa se je od njega že predolgo pričakovalo “vzorno” vedenje. povsem možno je tudi, da otrokovi možgani le potrebujejo še nekaj časa, da dozorijo.

Ne glede na to, kaj je vzrok čustvenega izbruha (ali “trme”), je ta vedno upravičen, če na svet pogledamo z otrokovimi očmi (ali možgani). Čustveni izbruhi so normalen del razvoja in so povsem razumljivi, ko upoštevamo otrokovo razvojno stopnjo. Več o tem, kako se odzivati na otrokove čustvene izbruhe, si lahko preberete TUKAJ.